Tipi peči za centralno ogrevanje z lesom.
Glede na to, da je kurjenje z lesom vedno bolj popularno, pa seveda tudi zaradi načina gradnje sodobnih hiš, ki daje vedno večji poudarek energetski učinkovitosti, nenazadnje, pa tudi zaradi tega, ker je pri načrtovanju ali obnovi hiš zelo velik poudarek na kvalitetni toplotni izolaciji stavb in so potrebne precej manjše moči ogrevanja kot včasih, obstaja vedno več različnih možnosti, če se odločimo da bomo naš dom ogrevali z drvmi.
Peči na lesne pelete
Ko govorimo o ogrevanju z lesom, ne moremo mimo kurjenja z lesnimi peleti. Lesni peleti so stranski produkt pri izdelavi lesnih izdelkov, pravzaprav so z vidika lesne industrije odpadki, ki se z sorazmerno enostavno tehnologijo lahko predelajo v kvalitetno kurivo. Ker je vsako leto večje povpraševanje po tej vrsti kuriva, je tudi lesna industrija ugotovila, da je izdelava peletov dobra poslovna poteza, zato se vsako leto pojavljajo novi in novi proizvajalci lesnih peletov, tako da je trg z lesnimi peleti vedno močnejši in v bližnji prihodnosti ni nobenega strahu, da te surovine ne bi bilo dovolj. Cene tega energenta so zaradi vedno večje konkurence sorazmerno stabilne in se kljub temu, da je vedno večja poraba, zvišujejo le za malenkost, v bistvu le sledijo inflaciji.
Peči na lesne pelete so različnih moči in izvedb. Lahko si omislimo peč na pelete, ki bo imela moč tudi do 40 kW, taka peč mora seveda imeti tudi letni zalogovnik za lesne pelete in avtomatsko polnjenje le teh. Take peči zahtevajo nekaj več prostora, na primer 2.000 litrov kurilnega olja je enako 4 tonam lesnih peletov, torej že sam zalogovnik za kurjavo vzame približno še enkrat toliko prostora, poleg tega je potrebno imeti tudi prostor za napravo, ki bo transportirala pelete do peči. Investicija v tako napravo mimogrede zahteva 15 ali 18 tisoč evrov, kar je za marsikoga prevelik zalogaj.
Kot alternativa tem pečem se pojavljajo manjše kaminske peči na lesne pelete, ki imajo sicer manjše moči, tam nekje do 14 kW. Take peči imajo samo dnevni zalogovnik, zavzamejo kake pol kvadratnega metra tlorisne površine, pa tudi zahtevan dimnik za take peči je ponavadi 8 cm premera, tako da tudi odvod dimnih plinov iz peči ni tak problem, prav tako ni problem višina dimnika, za marsikatero tako peč je dovolj 2 m aktivne višine, kar je na primer odlična rešitev za mansardna stanovanja. Tudi v primeru, da smo prisiljeni na novo postaviti dimnik, je tak dimnik občutno cenejši, kot so dimniki z večjim premerom. Kar se tiče dimnika je pravzaprav edina omejitev, da na tak dimnik ne sme biti priključena nobena druga naprava. Moč 14 kW, bi bila dovolj za ogrevanje povprečne hiše s tlorisno površino 250 m2, grajene po sedanjih standardih, pri hišah grajenih tam nekje med leti 1970-90, pa bi s tako močjo lahko ogrevali okrog 140 m2 tlorisa. Pomanjkljivost teh peči je manjši zalogovnik za kurivo, tako da je potrebno enkrat dnevno ročno napolnit zalogovnik, prednost pa je seveda povsem drug cenovno razred, kot ga imajo peči z letnim zalogovnikom in avtomatskim polnjenjem. Cena takih peči se giblje okrog 5 tisoč evrov. V praksi se pri teh pečeh sicer pojavlja tudi nekaj neprijetnosti, vendar so to velikokrat problemi zaradi slabe obveščenosti in pa pomanjkanja izkušenj na tem področju. Pri teh pečeh je potrebno vzeti v zakup, da potrebujejo servis na določeno število delavnih ur, torej se je modro že pred nakupom pozanimati, kdo nam bo peč servisiral, pa tudi povezava peči z omrežjem centralne kurjave mora biti izvedena točno po navodilih proizvajalca, v nasprotnem primeru se ne moremo sklicevati na garancijske obveznosti dobavitelja v primeru okvare peči.
Štedilniki za centralno kurjavo
Kar se tiče centralne kurjave so bili štedilniki prvi, ki so omogočali poleg svoje osnovne funkcije, to je kuhanje in ogrevanje prostora v katerem so locirani, tudi ogrevanje vode, najsibo sanitarne ali pa vode, ki ogreva radiatorje. V začetkih so bile to seveda majhne moči, z leti pa je tehnika precej napredovala, tako, da so sedaj možne tudi izvedbe štedilnikov z močjo kotla do 15 kW, če k temu prištejemo še energijo, ki jo odda sam štedilnik, je skupna moč take naprave osupljivih 21 kW. Ti močnejši štedilniki imajo tudi premično kurilno rešetko, da jeseni ali spomladi, ko ne potrebujemo tako velike moči, enostavno premaknemo rešetko višje in tako zmanjšamo kurišče za 50 %, saj res ni nobene potrebe, da nam zavre voda v radiatorjih, ko kuhamo kosilo. Obstajajo tudi štedilniki, pri kateri je možno kombinirano kurjenje s poleni, pa tudi z lesnimi peleti, vendar imajo taki štedilniki precej manjše moči, moč kotla je v takem primeru le 4 kW, tako, da bi bil tak štedilnik primeren edino za etažno centralno tam nekje do 70 m2 solidno izoliranega stanovanja. Tudi pri izbiri štedilnika za centralno kurjavo se je pametno posvetovati s strokovnjakom, ki nam zna svetovat kakšne moči štedilnika bi bile potrebne v našem primeru. Glede na to da so tudi te naprave vedno boljše, je tudi tukaj potrebno dosledno upoštevati navodila proizvajalca o načinu priključitve na centralno kurjavo, v nasprotnem primeru lahko pride do težav. Dejstvo je namreč, da so inštalaterji centralne kurjave navajeni pretežno dela s pečmi na olje ali plin in včasih pozabijo kakšno pomembno podrobnost, ki pa je bistvena za dobro delovanje štedilnika. Pri povezavi štedilnika s toplovodnim omrežjem je na primer potrebno narediti povezavo med vročo vodo, ki gre iz kotla in hladno vodo, ki se vrača iz radiatorjev, tako da se ti dve premešata preden gre hladna voda v kotel. Zaželeno je, da ima hladna voda, ki gre v kotel štedilnika nekje med 55° in 60° C, v nasprotnem primeru je to prevelik toplotni šok za samo kurišče, saj se kotel v pol minute ohladi iz 70° C na 18° C, kar je strašanski toplotni šok za material, kurišče se prehitro ohladi in nastane ogromno neizgorjenih delcev lesa in ogromno katrana, kurišče in pa tudi dimnik se nenormalno hitro zamažeta in je potrebno precej pogostejše čiščenje. Zaradi takih razmer je seveda tudi ogrevalna moč naprave občutno manjša. Pri štedilnikih, ki ogrevajo vodo za centralno kurjavo je najbolj idealno, če je razlika med hladno vodo, ki gre v kotel (rücklauf) in vodo, ki gre iz kurišča v radiatorje (vorlauf) nekje med 10 in 15° C. Tako dosežemo največje izkoristke, pa tudi življenjska doba naprave je pri takem kurjenju občutno daljša.
Kamini za centralno kurjavo
To je v zadnjem času ena izmed najpopularnejših rešitev, ko govorimo o ogrevanju celotne hiše z drvmi. Obstaja veliko različnih proizvajalcev, ki izdelujejo take kamine, pa seveda tudi veliko različnih kaminov z različnimi močmi. Pri projektiranju takega kamina je potrebno vedeti kakšne so toplotne potrebe objekta in temu primerno izbrati tudi ustrezno napravo. Seveda je pri toplotni moči koristno imeti nekaj rezerve, če pa s toplotno močjo pretiravamo, pa včasih to ne pomeni le prevelike investicije v napravo, temveč tudi slabše izkoristke, če nam naprava deluje največ s polovično močjo. Lahko si namreč izberemo kamin z močjo 7 kW, ki ima moč kotla okrog 5 kW, lahko pa si izberemo kamin z močjo 20 kW, ki ima moč kotla okrog 15 kW. Med takima napravama ni razlika samo v ceni naprave, obstajajo tudi druge razlike. Za kamin z močjo kotla 5 kW potrebujemo dobrih 300 litrov toplotnega zalogovnika, medtem ko kamin z močjo kotla 15 kW potrebuje več kot tisoč litrski toplotni zalogovnik. V primeru nizko energetskih hiš se seveda odločamo za kamine manjših moči, pri izbiri ustrezne peči pa je tam nujno upoštevati tudi tesnost same naprave in način priklopa zunanjega zraka. Pri sami izbiri naprave je pomembna tudi varnost. Nekatere peči imajo tudi posebne mehanske ventile, ki pri 90° C avtomatsko spustijo hladno vodo v kotel. Ta funkcija je pomembna v primeru, da med kurjenjem pride do izpada elektrike. Takrat se v primeru, da nam grozi pregretje napeljave avtomatsko odpre ventil za hladno vodo, topla voda pa steče iz kotla. Seveda je že pri vgradnji naprave potrebno predvidet kam bo stekla ta voda in temu primerno napeljat odtočne cevi za tak primer.
Koliko energije dobimo iz kamina , ki je povezan s centralno kurjavo?
2 kg lesa na uro, po domače eno poleno, ki ga na eno uro vržemo v kamin, nam pri moderni hiši ogreje 40 m2 prostora na 20° C, v primeru zunanje temperature -12° C, poleg tega nam lahko segreje dovolj vode, da napolnimo 160 litrsko kopalno kad z vodo ogreto na 39°C, če pa se raje tuširamo, pa si lahko namesto tega privoščimo osem minutno tuširanje. V primeru da takrat ne potrebujemo ne kopeli niti tuša, pa gre seveda višek toplote v toplotni hranilnik, ki nam bo vračal toploto, ko jo bomo potrebovali. Če računamo, da stane meter drv 50 eur, ta dva kilograma drv staneta 0,20 eur.
Kombinirane peči z možnostjo kurjenja na drva in lesne pelete
Na trgu obstaja tudi nekaj naprav, ki omogočajo kurjenje z lesnimi peleti in z drvmi, nekaj od teh naprav je namenjeno tudi ogrevanju centralne kurjave. Te naprave delimo v dve skupini. V prvi skupini so to naprave, ki za polnjenje z lesnimi peleti ne potrebujejo elektrike, tudi sam proces kurjenja poteka v istem kurišču, tako za drva, kot tudi za pelete. Te naprave se niso izkazale za najbolj zanesljive, saj se včasih zgodi, da »se kaj zatakne« in je potreben manjši poseg, da peleti zopet lepo tečejo v kurišče. To sicer načeloma niti ni tak hud problem, ponavadi zadostuje že rahel udarec po zalogovniku, vendar, ko govorimo o centralni kurjavi, verjetno ni dopustno, da peč ugasne, ker ni bilo nikogar v bližini, da bi potresel zalogovnik. Precej večji problem nastane v primeru izpada električnega toka, saj se pri taki peči peleti vsipajo v kurišče tudi ko elektrike zmanjka, dokler zalogovnik ni prazen, torej, v primeru izpada električne energije, obstaja velika nevarnost pregretja sistema. V drugo skupino kombiniranih peči spadajo peči, ki za polnjenje kurišča z lesnimi peleti potrebujejo elektriko. Ponavadi imajo te peči tudi dva različna kurišča, eno za kurjenje na drva, drugo, ki je precej manjše pa za izgorevanje lesnih peletov. To drugo kurišče je povezano s prvim, tako, da gre dim in seveda tudi toplota skozi kurišče namenjeno kurjenju z drvmi. Del, ki je namenjen kurjenju z lesnimi peleti ima tudi avtomatiko, kjer si lahko določimo želeno moč, temperaturo, čas kurjenja in podobno, edino polnjenje z lesnimi peleti je ročno, tukaj ni možno avtomatsko polnjenje iz celoletnega zalogovnika. Ko kurimo drva, del, ki je namenjen kurjenju z lesnimi peleti miruje, ko pa drva pogorijo do konca, se to drugo kurišče vključi avtomatsko in deluje po parametrih , ki smo jih vnaprej sprogramirali. Take peči imajo moči okrog 9 kW, moč kotla je okrog 6 kW, primerne so za manjše hiše ali pa za nizkoenergetske in seveda tudi za pasivne hiše.
Lončene peči za ogrevanje centralne kurjave
Te peči delujejo na podoben način kot klasične lončene peči, seveda z nekaj posebnostmi. Na splošno obstajata dva različna tipa peči. Pod prvo kategorijo spadajo peči s tako imenovanim absorberjem. To so v bistvu klasične lončene peči s klasično zidanim kuriščem in kanali dimnih plinov, kjer je vse skupaj obloženo z napeljavo iz bakrenih cevi, ki predstavljajo vodni register. Zaključni sloj peči so seveda pečnice ali pečarski omet, vse skupaj pa je grajeno dvoplastno, tako da je med kuriščem ter kanali dimnih plinov in zunanjim plaščem zračna plast. Toplota se prenaša s šamota v kurišču ter v kanalih dimnih plinov na vodni register in pa seveda tudi na plašč peči. Sam princip ogrevanja je tukaj povsem enak kot pri kolektorjih za sončno energijo. En kvadratni meter takega registra absorbira 1,2 kW toplotne energije, običajno iz take peči dobimo kake 3 kW topotne energije, ostalo gre za ogrevanje prostora v katerem stoji peč. Prednost takega sistem je zelo enostaven princip, enostavna vezava v sistem ogrevanja, minimalna verjetnost pregrevanja vodnega registra zaradi manjših toplotnih šokov na register, slaba stran pa je manjša moč vodnega registra. Drug način ogrevanja centralne kurjave pa je lončena peč s posebnim kaminskim vložkom, ki ima vgrajen vodni register. Pri tej peči ima kurišče dva izhoda dimnih plinov. Dimne pline lahko usmerimo skozi vodni register, lahko pa jih usmerimo v kanale dimnih plinov. Če dim usmerimo skozi vodni register, nam lahko le ta absorbira do 70 % toplotne moči, ki jo potem preko radiatorjev speljemo v druge prostore, če pa dim usmerimo v kanale dimnih plinov, pa vodni register pobere 20% energije, ostalo gre za ogrevanje prostora v katerem stoji peč.
Lončene peči za ogrevanje centralne kurjave imajo vrata s steklom, vendar dvižno odpiranje vrat, ki je ena od opcij pri kaminih v tem primeru ni možno.
Tudi lončenih peči za ogrevanje centralne kurjave, v primeru izpada električne energije ne smemo kurit.